Psihoterapija Katja Biščak
Menu
  • External link opens in new tab or window
  • External link opens in new tab or window
  • External link opens in new tab or window
  • External link opens in new tab or window

Anksioznost/Tesnoba

Življenje s tesnobo/ anksioznostjo – ko mir postane nedosegljiv

Tesnoba je nekaj, kar lahko vsakdo izkusi – kot napetost ali stiskanje v prsih, nemirne misli, težko sapo ali občutek, da telo nikakor ne more najti počitka. Čeprav se morda zdi, da je vzrok v stresu ali zunanjih okoliščinah, ima tesnoba pogosto globlje korenine – v naših čustvih, spominih in telesnih odzivih, ki so se oblikovali že davno. Psihodinamska telesno usmerjena psihoterapija ponuja način, kako razumeti in počasi razrahljati to notranjo napetost – z nežnim raziskovanjem misli, občutkov in telesnih odzivov.


Zakaj tesnoba vztraja in kljub vsemu našemu naporu ne popusti?

V psihodinamskem pogledu anksioznost pogosto deluje kot zaščita pred starimi ranami – občutki sramu, zapuščenosti ali strahu, ki jih je bilo v obdobju, ko smo bili preveč ranljivi preveč, da bi jih lahko izrazili. Na telesni ravni pa travma živi v živčnem sistemu, ki se prehitro aktivira – še preden se sploh zavemo, zakaj. Telo in um pri tem sodelujeta. Misli poskušajo nadzorovati strah, medtem ko telo sporoča: »nekaj v meni se želi umiriti, a ne ve, kako«.

 

Povezovanje telesa in notranjega sveta

Ko telo počasi dobi občutek varnosti, se začnejo sproščati tudi globlja čustva. V terapiji to pomeni raziskovanje, kaj se dogaja znotraj nas, ko pride tesnoba – in kako lahko telesu pomagamo, da se znova počuti domače.


Psihodinamski pristop

Raziskovanje notranjih vzorcev

Delo z nezavednimi čustvi

Telesno usmerjeni pristop

Zavestno opazovanje telesnih občutkov

Uravnavanje diha in živčnega sistema

Učinek

Globlja sprostitev

Občutek varnosti




Preproste vaje, ki pomagajo

1. Dih 4–7–8

Vdihnite na 4, zadržite dih za 7, izdihnite na 8.

Ta ritem pomirja srčni utrip in daje živčnemu sistemu sporočilo: “v redu je”.

2. Telesni pregled (body scan)

Ustavite se za trenutek in opazite, kje v telesu je največ napetosti.

Ni treba ničesar spreminjati – dovolj je, da to mesto zaznate.

3. Vaja “Tukaj sem”

Če se počutite razpršeno ali prestrašeno, se osredotočite na občutek tal pod nogami.

Z vsakim vdihom si tiho ponovite: »tukaj sem, varno je«.

4. Vizualizacija prostora za skrbi

Pred spanjem si lahko predstavljate, da svoje skrbi nežno odložite v posodo, ki jo zaprete.

To telesu pomaga, da čez noč počiva.


Ko se napetost začne raztapljati

Včasih že majhna sprememba v načinu dihanja, pozornosti ali notranjega dialoga sproži val olajšanja. Ko v terapiji začnemo razumeti, kaj naše telo in psiha poskušata povedati, se lahko počasi začne nekaj spreminjati – ne z voljo, temveč z razumevanjem in sočutjem.


Če anksioznost postaja premočna, če moti spanje, delo ali odnose, je morda čas, da se o tem pogovorite s strokovnjakom. Pogovor, v katerem je prostor za tišino, občutke in telo, je lahko prvi korak k notranji umiritvi. Občutek varnosti se lahko ponovno vzpostavi. Vsak človek ima v sebi sposobnost pomirjanja in okrevanja – le da jo včasih pozabimo uporabiti. V procesu psihoterapije jo lahko znova odkrijemo – počasi, z nežnostjo do sebe.






Psihoterapija Katja Biščak s.p.
Psihoterapija poteka na:
Proletarska cesta 4, Ljubljana
 
External link opens in new tab or window051 426 909
External link opens in new tab or windowinfo@psihoterapija-katja-biscak.com
 
External link opens in new tab or windowExternal link opens in new tab or window
 

PIŠITE MI

Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo na naši spletni strani. Z nadaljno uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Dovoli piškotke

Domov | Psihoterapija | O meni | Članki | Pogosta vprašanja | Kontakt

Vse pravice pridržane © 2017. Psihoterapija Katja Biščak s.p.

Izdelava spletne strani Spletnik
close lightbox