Bulimija

Oseba z bulimijo ima obdobja kompulzivnega prenajedanja s hrano, v katerih popolnoma izgubi nadzor nad količino zaužite hrane. Poje lahko vse, kar je užitno in se ustavi pogosto šele, ko nastopi slabost oziroma, ko jo neugodje v telesu opozori, da je dovolj. Obdobjem prenažiranja sledi zavestno odvajanje hrane iz telesa z bruhanjem ali z odvajali, lahko pa tudi s prekomerno telesno vadbo. V to početje bolnika sili paničen strah pred debelostjo, ki se pojavi po prekomernem zaužitju hrane. Bolnik z bulimijo zaradi svojega početja doživlja občutke krivde, sramu, jeze in gnusa. Edini njemu znani način za pomiritev teh občutkov pa je ponovno prenajedanje.

Vzrok za nastanek bulimije je preplet večih dejavnikov, od genetskih, socialnih do okoliščin v primarni družini. Nekonsistentno izražanje »ljubezni« s strani staršev (premalo izkazovanja ljubezni; ko pa so jo izražali, so prekoračili otrokove meje) je v otroku začelo vzbujati ambivalentne občutke do bližine staršev. Ko oseba odraste, po eni strani hrepeni po ljubezni, zato se prenajeda (tako se miri, potolaži), po drugi strani pa je ne želi, saj je nezdrava (ne upošteva njegovih mej), zato jo zavrača, kar se odraža z bruhanjem. Bulimija je znak, da posameznik preživlja težko psihično stisko.

Simptomi bulimije:

• občutek  izgube nadzora nad prehranjevanjem
• uživanje hrane do občutka neugodja v telesu
• zavestno izzvano bruhanje po obrokih
• zloraba odvajal
• pogosto zadrževanje v kopalnici oziroma na stranišču
• obsedenost s športom
• zanikanje glede količine zaužite hrane
• depresija, napadi panike
• telesni znaki: bolečine v želodcu, otečene vratne žleze, izguba zobne sklenine, poškodbe črevesja, itd.